“Lancovski korant” je mogočna pojava, ki vzbuja hkrati strah in spoštovanje. Živahno poskakuje, da kravji zvonci lepo in gromsko zvonijo. Če “korant” sreča znanca, mu v znak prijateljstva in dobrohotnosti seže v roko. V svoj objem pa rad stisne tudi kakšno mladenko.
“Lancovski korant” se od ptujskopoljskega razlikuje po nekaj etnološko izvirnih podrobnostih. Je izvirni haloški korant, katerega rojstvo je še nepojasnjeno, a sega nekaj stoletij v preteklost naše vasi.
V pustnem času se v “lancovskega koranta” preoblečejo vaški fantje in možje. Poseben “korantov” okras je kapa-maska, ki jo krasijo pravi goveji rogovi ter ušesa iz usnja in krzna.
Naša skupina prihaja iz kraja z imenom Lancova vas v občini Videm, ki se v pisnem viru prvič omenja leta 1265. Vas je najbrž dobila ime po nekem Lanzu in je bila v srednjem veku kot številne druge vasi v okolici Ptuja fevdna posest gospodov Ptujskih. V tem času je v vasi nastal tudi dvorec, t. i. Lančji dvor. Leta 1473 je bila vas last Reinprechta Holleneškega, lastnika gospoščine Majšperk, nato pa je dvorec menjal številne lastnike. Njegovi zadnji pravi lastniki so bili Mosconi, ki so leta 1665 Lančji dvor prodali gospoščini Turnišče.
Za našo skupino imajo poseben pomen tudi obhodi po domači vasi. Vsakoletna tradicija je, da obiščemo domačije v Lancovi vasi, zaželimo gospodarju in gospodinji »veseli fašenk«, dobro letino in srečo pri hiši. Radi tudi zaplešemo s kakšnim dekletom, jo »poježamo« in s tem zaželimo rodnost. Smo tudi ena izmed prvih skupin vpisanih na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, ko smo se potegovali za vpis običaja obhodov koranotv na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
